Nekateri pridejo v Firence zaradi Michelangela, drugi zaradi Duoma. Jaz pa imam očitno še svojo malo florentinsko tradicijo. Vsakič znova me pot zanese h Gucciju. Malo pretirano? Morda. Ampak brez tega tudi moja Toskana ne bi bila čisto popolna, Firence pa ne povsem moje.
Ko moda ni le moda
Moda mi je že zelo zgodaj ukradla srce. Komaj šest let mi je bilo, ko sem se kot mini manekenka sprehajala po modni pisti nekdaj znane mariborske trgovske hiše Merkur. Ali sem takrat že sanjala o velikem svetu mode? Morda. Vem pa, da me je prevzelo vse, kar je bilo povezano z njo. Lepe obleke, modni oder, urejeni ljudje in tisti poseben občutek, ko se za nekaj trenutkov vse vrti okoli lepote.
Spomnim se, da mi takrat ni bilo jasno, zakaj moram hoditi po modnem odru z otroki, ko pa so moj pogled ves čas lovile odrasle manekenke. Elegantne, samozavestne in zame takrat skoraj nedosegljivo lepe. Verjetno sem že takrat začutila, da me privlači svet mode. Ne le oblačila, ampak tudi eleganca, drža in tisti občutek za lepoto, ki se skriva v detajlih.
In očitno je bilo res tako. Skoraj šest desetletij pozneje me še vedno ni minilo. Prej nasprotno. Moda je medtem postala tudi velik del moje lastne zgodbe – zgodbe La Miriam, ki jo pišem že od leta 1987. Nikoli pa me niso zanimali le trendi. Rada imam modo, ki ima značaj. Tisto, ki nosi zgodbo, si upa biti drugačna in predvsem ima slog. In če katera modna hiša zna združiti vse to, je Gucci zagotovo med njimi.
Palazzo Gucci v novi podobi
Nov naziv.
Nova postavitev.
Ista zgodba.
Nova pripoved.
Guccijeva florentinska zgodba se je v tem prostoru začela leta 2011 z Gucci Museo, leta 2018 nadaljevala kot Gucci Garden, danes pa živi naprej kot Palazzo Gucci. Z novo podobo, a z isto Guccijevo drznostjo in značajem. In pravzaprav imam za svoj vsakoletni obisk dober izgovor. Razstavne postavitve v muzeju se spreminjajo, zato je skoraj vsak obisk nekoliko drugačen.
Aprila 2026 pa je prišlo do večje spremembe. Palazzo Gucci je zaživel z novo razstavno zgodbo Gucci Storia, ki skozi vizijo Guccijevega umetniškega direktorja Demne povezuje zgodovino modne hiše, njene florentinske korenine in sodobni Gucci. Seveda me je zanimalo, kako Palazzo Gucci danes pripoveduje svojo zgodbo in kako je Demna vanjo vnesel svoj pogled. Zato je bil letošnji obisk skoraj obvezen. Vsak ima svoje slabosti. Moja ima očitno precej dober slog.
Skozi svet Palazzo Gucci
Že v pritličju vstopiš v Guccijev svet. Tu so Palazzo Gucci Boutique, kjer najdete kose in dodatke, ustvarjene ekskluzivno za Palazzo Gucci, zanimiva Gucci knjigarna ter Gucci Osteria da Massimo Bottura. Vse je premišljeno do zadnjega detajla, od prostora in predmetov do porcelana in dekoracije. Zelo Gucci.
V prvem nadstropju se odpre arhiv modne hiše. Portreti, tapiserije, arhivski predmeti, ikonični kosi in desetletja modne zgodovine pripovedujejo o florentinskih koreninah, obrti in razvoju Guccija. Del postavitve je tudi filmski prostor, kjer se Guccijeva zgodba nadaljuje skozi film in gibljive podobe. Preteklost in sedanjost se tukaj ves čas spogledujeta in razstavi dajeta poseben ritem.
La Stanza della Verità – Soba resnice
V drugem nadstropju postane zgodba bolj igriva in nekoliko skrivnostna. Prav tukaj je prostor, ki je name letos naredil največji vtis – La Stanza della Verità, Soba resnice. Na prvi pogled deluje kot razkošna pisarna oziroma salon iz osemdesetih let. Temnejše pohištvo, preproge, fotografije in portreti ustvarijo občutek, da si za nekaj trenutkov stopil v drug čas. Priznam, Demna. Ta prostor ti je res uspel.
Prostor črpa navdih iz nekdanje Gucci Gallerie v New Yorku, ekskluzivnega zasebnega salona nad Guccijevo trgovino, kamor so lahko vstopale le izbrane stranke. Po legendi so nekatere prejele poseben zlati ključ, ki jim je omogočil dostop do tega skritega sveta. Bil je svet zasebnosti, prestiža in diskretnega luksuza – skoraj skrivni Gucci klub za peščico izbrancev. Na stenah visita tudi portreta Guccia Guccija in Maurizia Guccija.
In potem zazvoni telefon. Za trenutek se skoraj nehote ustaviš in pogledaš proti njemu. Kot da si res vstopil v Guccijeve prostore nekega drugega časa in bo na drugi strani vsak hip nekdo dvignil slušalko. Majhen detajl, ki za trenutek pričara občutek prostora in časa. In ravno takšne stvari si zapomnim.
Obisk dopolnjuje še interaktivni L’Oracolo, nekoliko sanjska, igriva in nepričakovana instalacija. Skratka – zelo Gucci.
Več kot stoletje Guccija
Gucci je od leta 1921 prehodil dolgo pot – od florentinskih začetkov do ene najbolj prepoznavnih modnih hiš na svetu. Vmes so se zvrstili veliki uspehi, različna modna obdobja, družinski spori, vzponi in padci. Danes Gucci ni več v rokah družine Gucci, temveč je del francoske luksuzne skupine Kering. Družinska zgodba se je torej končala, ime Gucci pa je ostalo – in z njim ena najbolj prepoznavnih zgodb v svetu mode.
Njegove korenine pa ostajajo neločljivo povezane s Firencami. Menjali so se ljudje, oblikovalci in obdobja.
Ljudje odidejo.
Časi se zamenjajo.
Moda gre naprej.
Dobra zgodba pa zna preživeti.
Morda je prav v tem eden od razlogov, da je Gucci po več kot stoletju še vedno zanimiv. Ni vedno varen, ni vedno tih in zagotovo ni vedno po okusu vseh. Dolgočasen pa je le redko.
Ko se moda preseli še na krožnik
Če imate radi tudi dobro kulinariko, se lahko obisk nadaljuje v Gucci Osterii da Massimo Bottura. Kuhinjo danes vodi japonski chef Takahiko “Taka” Kondo. Guccijev svet se tudi tukaj nadaljuje skozi detajle, od notranjosti in porcelana do postrežbe in krožnikov.
Meni pa je včasih najlepše nekaj precej bolj preprostega: posedeti na Guccijevem vrtu s pogledom na Piazza della Signoria, naročiti kavo in nekaj trenutkov samo opazovati Firence. Dobra kava, lep porcelan, sonce na trgu in občutek, da si preprosto tukaj in zdaj.
In ja, priznam. Kava v Gucci skodelici ima na njihovem čudovitem cvetličnem vrtu v Firencah očitno še malo boljši okus.
Ko pa pride do hrane, so moji okusi vendarle bolj toskanski. Z vsem spoštovanjem do Guccijevih chefov, še vedno najraje zavijem v majhno, skrito osterio med griči Chiantija, kjer preprostost postane razkošje, domači okusi pa mi pomenijo več kot še tako dovršeno postrežen Gucci krožnik. Prav tam me Toskana vedno znova najbolj prepriča.
Za konec malo mode, malo Firenc in veliko sloga
Če vas pot zanese v Firence in imate radi modo, zgodovino ter zgodbe, ki stojijo za velikimi modnimi hišami, si za Palazzo Gucci vsekakor vzemite čas. Za vstopnino boste odšteli približno 12 evrov, za nakup ikoničnega modnega kosa iz Palazzo Gucci Boutique pa bo morala biti nekoliko pogumnejša tudi vaša denarnica.
Po sprehodu skozi Guccijevo zgodovino stopite nazaj na Piazza della Signoria in preprosto uživajte v Firencah. Le nekaj korakov vas loči od Palazzo Vecchio, galerije Uffizi, Ponte Vecchio in veličastnega Duoma. Potem si privoščite še pravo florentinsko vzdušje – umetnost, arhitekturo, dobro toskansko hrano, kozarec Chiantija in tisti poseben italijanski občutek za lepoto.
Moda se spreminja. Slog ostaja. In najboljši je vedno tisti, ki je samo tvoj. Morda je prav zato Gucci po več kot stoletju še vedno Gucci – drzen, prepoznaven in vedno nekoliko svoj. Prav takšne zgodbe so blizu tudi La Miriam. Že od leta 1987 ne živim le zgodb o modi, temveč tudi o življenju, ljudeh in vrednotah, ki skozi čas dobivajo svoj pravi pomen.
Firence pa? Te bodo vedno znale dodati še tisto malo čarovnije.
Moda pritegne pogled. Detajli ustvarijo podpis. In pravi slog nikoli ne potrebuje razlage.
✍️ Mirjana Stiplošek Gorza
Lokacija: Firence | Firenze, Italija
Foto: Vito Gorza | nekatere avtorske fotografije delno obdelane s pomočjo AI
Spletna trgovina La Miriam:
Sorodne vsebine: https://www.lamiriam.si/gucci-garden
Komentiraj